Otroci hrepenijo po občutku povezanosti s svojimi starši; z vsem srcem si želijo, da jih mama in oče vidita, razumeta in globoko občutita. Podobno si tudi sami iz dna srca želite, da bi z otroki gradili in vzdrževali povezane odnose. Pa čeprav je ta vaša želja resnično močna, se v vsakdanjem življenju razumljivo zgodi, da imate ogromno različnih obveznosti, odgovarjati morate seveda tudi na potrebe otrokovih sorojencev, zgodijo se stresni dnevi v službi, kdo v družini zboli, zapadete v več dni nenehnega hitenja … in otrokov občutek povezanosti z vami se izgubi.

Barbara je mama dveinpolletnega sina Marka. Zadnje čase jo Markova vzgojiteljica večkrat opozori, da njen sin v vrtcu grize druge otroke. Mark je tudi Barbaro med igro že večkrat ugriznil in jo povlekel za lase. Ko je pred nekaj dnevi ugriznil tudi svojo osemmesečno sestrico, je Barbara iz strahu, da jo je poškodoval, in iz občutka nemoči, saj ne ve, kako naj ustavi to njegovo vedenje, zakričala nanj in ga poslala v njegovo sobo, v kateri naj bi razmislil, kaj je naredil narobe. Barbara se je, tako kot mnogi drugi starši in skrbniki otrok, srečala z malčkovim agresivnim vedenjem, na katerega ne ve, kako naj se odzove.