Tina Jereb, univ. dipl. kom.,
specializantka integrativne psihoterapije


Sreda, 20 Julij 2016 10:59

Čuječnost – za boljše počutje in medosebne odnose

beach 1128660 640Se vam je že kdaj zgodilo, da ste po stresnem dnevu v službi odšli na sprehod, da malo zamenjate okolje in se naužijete narave … Ko ste se vrnili domov, pa ste ugotovili, da komaj veste, kje ste hodili in kaj vas je obkrožalo? Ali pa ste želeli napisati elektronsko sporočilo, zato ste prižgali računalnik, 20 minut kasneje pa vas je spreletelo, da berete spletne novice, kar niti približno ni bil vaš namen?

 

 

 

Ja, vsem se nam to dogaja … Učitelji čuječnosti temu stanju, ko se polno ne zavedamo, kaj počnemo, o čem razmišljamo in kaj se dogaja okoli nas, pravijo stanje vklopljenega avtopilota. Takrat smo kot pilot, ki je na letalu vklopil funkcijo avtomatskega letenja. Letalo leti po vnaprej določeni poti, pilot pa med tem lahko svojo pozornost usmerja na druge stvari. Podobno sami pogosto počnemo nekaj, z mislimi smo pa popolnoma drugje …

 

Ste že kdaj razmišljali, koliko življenja na ta način steče mimo nas? Kolikokrat smo zatopljeni v svoje misli, zaradi česar ne vonjamo cvetoče narave, ne okušamo kosila, ki smo ga pripravljali eno uro, globoko ne poslušamo svojega bližnjega itd. Raziskave kažejo, da ljudje kar 47 odstotkov časa preživimo na avtopilotu!

 

Z vadbo čuječnosti do večje prisotnosti

 

Vendar naš um – ki ves čas tava v preteklost in prihodnost – lahko natreniramo, da pogosteje ostaja osredotočen na sedanji trenutek. Ena od vadb, ki nam pomaga krepiti globok stik z našo notranjostjo in okolico v sedanjem trenutku, je vadba čuječnosti.

 

Čuječnost sicer izhaja iz budističnih praks meditacije, vendar se v zahodnem svetu prakticira kot popolnoma ločena od njenega verskega izvora. Sposobnost za čuječno opazovanje dogajanja v sedanjem trenutku imamo namreč vsi, le da jo imamo običajno precej slabo razvito.

 

Ste bili že kdaj popolnoma osredotočeni na to, kar počnete oz. kar se dogaja v vaši okolici, brez da bi zraven razmišljali o dogodku, ki se vam je zgodil to dopoldne, ali o neprijetnem pogovoru s šefom, ki vas čaka naslednji dan v službi? Npr. pri plesu ste s telesom sledili ritmu glasbe in čutili, da ste popolnoma pri stvari, ali pa ste se sprehajali v naravi in vas je naenkrat pogled na sočni zahod popolnoma prevzel, zato ste kar obstali in ga opazovali … Če ste izkusili takšne ali podobne trenutke, ste izkusili čuječnost.

 

Vendar skozi vsakdan se nam večino časa dogajajo bolj običajne stvari kot prelep sončni zahod ali globok pogovor z ljubljeno osebo – npr. pomivanje posode, vožnja na delo, čakanje v vrsti … Večkrat pa doživimo tudi situacije, ob katerih doživljamo neprijetne občutke. Ob običajnih ali neprijetnih dogodkih naš um ni tako navdušen, da bi ostal v sedanjem trenutku – ampak raje pobegne v premlevanje o preteklosti ali razmišljanje o prihodnosti, oziroma stran od bolečih čustev in občutkov, ki jih sproža trenutno dogajanje.

 

Prva težava je, da s tem veliko našega življenja steče mimo nas. Druga pa ta, da neprijetni dogodki v nas sprožijo verigo negativnih misli in neprijetnih čustev, ki – če se jih ne zavedamo – lahko vodijo v daljša obdobja stresa, slabega počutja in nerazpoloženosti. Ste kdaj razmišljali o neki situaciji, glede katere ste bili zaskrbljeni (npr. kako vaš otrok v šoli dobiva slabše ocene), kar vas je potegnilo v negativno spiralo razmišljanja o drugih skrbeh in težavah v vašem življenju? In preden ste se začeli zavedati, o čem razmišljate, je minila cela ura ali pa ste imeli uničen kar cel dan? Skoraj gotovo prikimavate … če ne, pa je to zato, ker se takšnega dogajanja v našem umu pogosto niti ne zavedamo! Vadba čuječnosti nam omogoča, da se dogajanja v naši notranjosti in naši okolici začnemo bolj zavedati in se nanj bolj zavestno odzivati.

 

Kaj pomeni čuječno opazovati

 

mother 1412008 640Ko smo čuječni, opazujemo svoje misli, čustva, telesne občutke, impulze … ali pa dogajanje v naši okolici namenoma, zavestno. Takrat torej nimamo vklopljenega avtopilota, ampak se zavedamo tega, kar se dogaja znotraj ali zunaj nas.

 

Druga pomembna značilnost čuječnega opazovanja je neobsojanje tega, kar opazujemo. Običajno ljudje zelo hitro dajemo vrednostne sodbe svojim mislim in občutkom. Menimo, da ne bi smeli čutiti jeze ali žalosti, da so ti občutki slabi in neki drugi občutki dobri. Posledično se hitro začnemo s svojim doživljanjem boriti. Občutke poskušamo odriniti, jih potlačiti ali pa jih zadržati in ne spustiti. Ta borba z lastnimi občutki običajno vodi v še večjo napetost in stres. Zato je naslednja pomembna značilnost čuječnega opazovanja sprejemajoč odnos do tega, kar opazujemo.

 

Čuječnost pa ni celotna brez še enega odnosa do naših misli, čustev in občutkov oz. do nas samih – to je odnos sočutja in ljubeče prijaznosti. Ko smo čuječni, poskušamo svoje doživljanje opazovati z ljubečo naklonjenostjo. Pogosto nam je sočuten odnos do sebe in svojega doživljanja, ko se začnemo spoznavati s čuječnostjo, nekaj popolnoma novega, včasih zelo nenavadnega. Največkrat smo ljudje sebe in svoje občutke bolj navajeni preganjati, kritizirati, zavračati … Čuječnost pa nam z vadbo prijaznosti odpre nov pogled na svoje doživljanje, ki poglobi naš občutek miru in zadovoljstva v življenju.

 

Koristi redne vadbe čuječnosti

 

Čuječnost krepimo z vadbo različnih meditacij: formalne meditacije izvajamo tako, da si namenoma vzamemo čas v dnevu in takrat od nekaj minut do ene ure ali več pozornost osredotočamo npr. na svoje dihanje, na misli, čustva ali telesne občutke.

 

Neformalne meditacije pa izvajamo skozi dan, ob vsakodnevnih aktivnostih – ob pomivanju posode, na sprehodu, ob pogovoru. Takrat z vsemi svojimi čutili z radovednostjo opazujemo, kar zaznavamo (npr. začutimo toplo vodo ob pomivanju posode in vonjamo vonj detergenta, opazujemo barve, ki nas obkrožajo na sprehodu, smo pozorni na besede in telesno govorico osebe, s katero se pogovarjamo …).

 

Številne znanstvene raziskave kažejo, da nam redna vadba čuječnostnih meditacij prinese različne koristi:

  • večjo sposobnost obvladovanja stresa,
  • manj tesnobe in depresivnega razpoloženja,
  • boljšo sposobnost osredotočanja pozornosti,
  • večjo sposobnost empatije,
  • boljše medosebne odnose,
  • boljše telesno zdravje,
  • večji občutek zadovoljstva in sreče …

 

Če bomo vadili čuječnost, ne pomeni, da ne bomo nikoli več občutili žalosti, jeze, zaskrbljenosti itd. Ta neprijetna čustva so tako kot prijetna pomemben del našega življenja, zato nas bodo še vedno obiskovala. Vendar pa se bomo z redno prakso čuječnosti naučili, da neprijetna čustva sprejmemo na obisk, se zanimamo zanje, jih nekaj časa gostimo, potem pa jim pustimo oditi – ne pa da jih (kot pogosto počnemo) gostimo in jim nato omogočimo, da se v nas naselijo za dolga časovna obdobja.

 

 

Tina Jereb

 

 

meditacijaŽelite prejeti brezplačno e-knjižico Kako vaditi čuječnostno meditacijo? Prejmete jo s klikom na gumb 

 

Prijava za e knjižico 2

 

 

 

 

 

 

 

Psihoterapevtsko svetovanje
in izobraževanje,
Tina Jereb, s. p.

Telefon: 031 524 302
E-pošta: info@tinajereb.com



Aktualno

Facebook